The Dobršnik Gorge (Article in English)

Potok Dobršnik je svojo strugo zarezal v južna pobočja Hruščanskega vrha (1776 m) v zahodnih Karavankah in teče skoraj natanko od severa proti jugu. Na kratki razdalji premaguje razmeroma veliko višinsko razliko, zato je nastala slikovita soteska s slapovi. Ta naravna znamenitost predstavlja največjo skupino slapov v Karavankah.

Ozko, približno kilometer dolgo grapo v zgornjem delu gradi pretežno srednjetriasni skladovit dolomit, ponekod s plastmi apnenca, nižje pa so tudi spodnjetriasni laporji in lapornat apnenec. Lepo so vidni vodoravni skladi. V dnu soteske so na več mestih podorne skale iz permskih kamnin, ki so nad sotesko. Potok Dobršnik se pri Hrušici izliva v Savo.

Soteska je nastala približno na zgornji ravni nekdanjega ledenika. Ta je v pobočju pustil strmo stopnjo, ki jo je voda zaradi strmejšega padca razdrla. Grafike prikazujejo preoblikovanje gorske pokrajine z ledeniško erozijo: površje pred (1), med (2) in po (3) poledenitvi. Na takšen način je nastala Zgornjesavska dolina. Z umikanjem ledenika se je v njen severni rob vrezala soteska Dobršnik.

V zgornjem delu soteske plasti kamnin vsebujejo veliko fosilnih ostankov. V plasteh temnosivega apnenca se najdejo svetle ploščice morskih lilij ter školjke iz vrste Costatoria costata. Na nekaterih kosih kamnine se najde tudi polno polževih hišic značilne vrste Natiria costata (spodaj levo). V plasteh mehkejšega laporja so še vidni ostanki rovov davnih anelidov (Rhizocorallium striatum) – nestrokovno rečeno črvov, ki so grebli po mehkem lapornatem blatu (spodaj desno). Vse te okamnine nam povedo, da se je material, iz katerega so nastajale plasti kamnin, usedal v morskem okolju oceana Tetida (Tethys) pred okoli 240 milijoni let.

Skozi sotesko je bila l. 1910 zgrajena turistična pot. V Planinskem vestniku, l. 1911 je znamenitost opisana takole:

»Lansko leto se je otvorila s primerno slavnostjo soteska Dovršnik, tik vasi Hrušice pri Jesenicah na Gorenjskem. Ta soteska se sicer z Vintgarjem zaradi množine vode ne more staviti v eno vrsto, vendar pa lahko tekmuje z marsikaterimi lepotami Gorenjske in zasluži, da si jo vsakdo ogleda. Posebno se priporoča sotesko ogledati po kakem deževju. Veličastna okolica s svežim gorskim zrakom, mir, ki vlada v tej soteski, vpliva blagodejno na živce izletnika.« V časopisu Glas, l. 1980 pa takole: »Stari turisti so bili še v časih pred prvo svetovno vojno močno ogreti za romantično lepoto Doberšnikovih tesni. Tako močno, da so po vsej dolžini soteske in do vseh slapov naredili varne steze, izsekali v skalo stopinje in namestili lestve in brvi, kjer drugače ni šlo.«

Domačin Jože Kobentar se spominja svoje mladosti v soteski Dobršnik:

»Kar nekaj stvari mladi ne bi smeli početi, ker smo se spravljali v nevarnost. A kaj ko pa je veljalo, da nisi bil Hruščan, če nisi šel po frančiškanski stezi ob slapovih Dobršnika, in to takrat, ko je bil ta bogat z vodo.«

Kolofon:

Projekt : Pohodništvo v občini Jesenice
Financiranje: Občina Jesenice
Izvedba: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske
Leto izvedbe: 2021