Leta 1538 se je na Staro Savo naselila italijanska rodbina Bucelleni. Tukaj je zgradila graščino in fužino, ki ji je v kratkem času prinesla precejšnjo premoženje. Postala je lastnica železarskih obratov in rudnikov po vsej Gornjesavski dolini. V 17. stoletju je rodbina napredovala v plemiški stan. Postali so baroni s pridevkom »von Reichenberg«, kar je nemško poimenovanje za njihove bogate rudnike v Savskih jamah. Leta 1686 so Bucelleniji dosegli celo grofovsko čast, vendar je bila takrat njihova slava že v zatonu. Glavni temelj njihovega uspeha, železarstvo, je namreč zašlo v težave, zaradi česar so bili prisiljeni obrate in graščino prodati.
Leta 1766 imetje kupil belgijski trgovec Valentin Ruard. V graščini so živele tri generacije Ruardov. Valentinu je sledil Leopold Ruard, ki je bil v času Ilirskih provinc (1809-1813) jeseniški župan. Njegov sin Viktor je neuspešno poskušal posodobiti železarsko proizvodnjo. Posledica tega je bila, da je lastništvo nad savskimi obrati in graščino leta 1871 prešlo na Kranjsko industrijsko družbo. Zatem so se graščinski prostori uredili v uradniška stanovanja. Leta 1954 je bila graščina preurejena v muzej, danes je graščina v fazi obnove.
