Na sotočje Save Dolinke in hudournika Ukova je leglo središče Jesenic, ki danes sanja stare sanje in diha z bogato železarsko tradicijo.

V tem okolju so na relativno majhni površini ohranjeni bistveni elementi fužinarskega naselja: graščina, cerkev, delavska stanovanjska hiša, plavž s pomožnimi obrati, rake in mlin. Povezani so v smiselno celoto, ki je namenjena muzejski, kulturni in turistični dejavnosti.

Trg, ki s preurejeno podobo postaja nov prostor za družabne prireditve, nezadržno privablja Jeseničane in okoliške prebivalce. Tam se srečujejo znanci in prijatelji, tam se čas kdaj pa kdaj kar ustavi …

Dan za dnem se odstirajo spomini na leto 1538, ko so Ruardi začeli z gradnjo graščine sooblikovati Staro Savo. In na vsa leta, ki so sledila.

V času Napoleonovega pohajkovanja po Evropi je stavba dobila svoje ime. Očitno za vekomaj. Čeprav so v njej kasneje živele delavske družine, danes pa …

Na svečnico po stari navadi v njej blagoslovijo vse sveče …

Koliko nog je šlo po tej poti? Koliko težkih misli in neizpolnjenih sanj se je izgubilo med prvimi jeseniškimi selišči … Danes ta košček mesta ponuja lep sprehod.

Samo mogočni gospodarji in njihovi najbližji so vstopali vanjo, v njej živeli in se z njo ponašali.

Zdaj je našemu mestu v ponos. Razstavljene umetnine, prikaz zgodovine in čarobni prostor za srečne vzdihe: da, za vedno …

Vanjo se zatekajo tisti, ki jim moč sakralnega objekta veliko pomeni. In tisti, ki se v njej priklonijo zgodovini …

Jeklo, trda siva kovina, je dalo navdih umetniku. Za ponos našemu mestu in nam, njegovim jeklenim prebivalcem …

Žlična turbina je bila uporabljena za pogon v valjarni Železarne Jesenice na Slovenskem Javorniku za valjane debele pločevine.

V naravnih nesrečah je bila preizkušena. Nekoč do tal porušena. Zdaj stoji ponosna nad vasjo.

Drugače je zdaj pod Golico,
zvon svetokriški zvoni.
Spomine na čase pretekle,
na črne rudarje budi ...

Prešernov rod je zapustil sledi ob cerkvi in vasi … še živijo v tem kraju.

Odeta v barvo svoje mladosti se v nočni tišini spominja davnih časov. Ljudska šola, nižja in višja gimnazija, prva svetovna vojna, prva Jugoslavija, druga svetovna vojna, druga Jugoslavija. Zdaj mirno diha slovenski zrak. Žalostna je le takrat, kadar se zaman trudi prešteti dijake, ki so tu zapeli: Gaudeamus igitur …

Soteska Črnega potoka, v katerem so še danes vidne sledi črne rude in opuščenih črnih rovov.

Tam so nekoč črni rudarji rudo kopali …

Bencinska črpalka italijanskega proizvajalca SAIS Milano z dvema 5 litrskima steklenicama. …

Mezolitsko jamsko najdišče

Sovražnik ni nikoli odkril hiške sredi gozda, kjer so si ranjenci lizali rane. In svoje težke misli …

Tu spijo duše starih Jesenic. In lebdijo spomini na tiste Jeseničane, ki počivajo v tuji zemlji. Na klopcah posedijo prijatelji, včasih mamice med cvetoče grmičevje pripeljejo otroške vozičke.

Mesto, kjer nič starega ne umre. Prostor za sanje o prihodnosti …

Kot izredno zanimivost vaškega jedra na Koroški Beli velja omeniti hrast v forma vivi, ki jo je postavilo Farno kulturno društvo. Drevo je bilo, po analizi dr. Novaka iz Biotehnične fakulteta UL, staro 140 let. Žal so ga v letu 2015 posekali, vaščani pa so si del drevesa izborili in ga umestili v vaško jedro, da bo tam ostal za vedno.

Štefančevo znamenje na Koroški Beli so postavili domačini po ljudskem izročilu leta 1812, v spomin na padle francoske vojake, ki so bili domnevno pokopani v bližini. Znamenje oblikovno posnema na Gorenjskem razširjeno obliko baročnih stebrastih znamenj, oblika strehe in zašiljene line pa mu dajejo neogotski videz. Nabožne slike in kipi, ki so nekdaj krasili niše, niso več ohranjeni.

Prostor nekdanjega pokopališča v zahodnem delu Koroške Bele je bil po letu 1974 preurejen v spominski park in poimenovan v Park talcev. Krajinska arhitektura Parka talcev je delo Gregorja Velepca, inž. arh. Na izoblikovanem mostu v parku stoji bronasta skulptura z motivom petih teles talcev, združenih v stiliziran lik cveta, ki jo je ustvaril akademski slikar in kipar Jaka Torkar, častni občan Občine Jesenice.

Največje naravno bogastvo Mežakle predstavlja gozd. Prevladuje slovenski alpski bukov gozd, v podrasti pa je največ trilistne vetrnice. V preteklosti so za potrebe železarstva in oglarjenja bukev posekali, zato se je na drugotno zakisanih tleh razvil smrekov gozd z golim lepenom.

V sodelovanju z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije smo posneli promocijski film Sejem bil je živ, kjer je na simpatičen način prikazana tradicija rokodelstva v Tržiču, Idriji, Kamniku in na Jesenicah. V filmu se vsa štiri mesta predstavijo v svoji najlepši luči. Vabljeni, da skozi objektiv doživite lepoto tradicije in zgodovine.