Gosposvetska cesta, 1931 (D. Prešeren, fototeka GMJ)
Kosova graščina pred 2. svetovno vojno (S. Smolej, fototeka GMJ)
Kosova graščina, 1926 (D. Prešeren, fototeka GMJ)
Kosova graščina je bila zgrajena leta 1521 kot sedež belopeškega gospostva. Iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske takole beremo o Jesenicah:
»Ta trg ima še precej lepe hiše, od katerih je ena last gospostva in v njej stanuje upravnik ali oskrbnik gospostva Bela Peč. Ta trg leži namreč tako rekoč v osrčju gospostva, Bela Peč pa je tako rekoč čisto na robu, zato upravitelj iz praktičnih razlogov vedno prebiva tu v trgu, da je vedno lahko povsod pri roki.«
Leta 1821 so ji na fasado vzidali nekdanji belopeški grb. Takrat je bila v lasti jeseniškega trgovca Frančiška Pavla Kosa, po kateremu še danes nosi ime. Med letoma 1872 in 1882 je bila v lasti Kranjske industrijske družbe, nato jo je kupila Občina. V stavbi so bila sprva stanovanja, občinska uprava, osnovna šola, kasneje pa zapori, sodišče in otroški vrtec. Kot javna stavba z različnimi uradi je ostala tudi po drugi svetovni vojni. Zadnja desetletja so tu muzejski in galerijski prostori ter poročna dvorana.
Domačinka Adela Burnik, roj. Baloh se spominja časov, ko je v Kosovo graščino hodila v vrtec:
»Ko sem bila v vrtcu se mi je večkrat tožilo po domu. Še dobro, da je okno z vrtca gledalo na našo hišo. Ko sem pogledala skozenj, mi je takoj odleglo«.
Iz rokopisa Franca Pokorna, jeseniškega občinskega tajnika, takole preberemo:
»Gradič je imel tudi lep vrt v obsegu 4 oralov v svoji lastnini. Polovico vrta in grajsko gospodarsko poslopje je srenja leta 1886 prepustila za novo župnišče, ki se ima ondi graditi. Graščina sama se postavi z enim delom ostalega vrta v šolske namene v ljudsko jeseniško šolo, ostali del vrta pa se prihrani za napravo novega pokopališča …«.
Župnijska cerkev, 1931 (F. Vilman, fototeka GMJ)
Prvotna cerkev na Jesenicah, ki je bila posvečena Mariji Magdaleni, se prvič omenja leta 1460 kot podružnica radovljiške župnije. V letu 1523 je bila prenovljena, prezidana in posvečena kot cerkev sv. Lenarta. V 18. stoletju je bila barokizirana, leta 1931 pa prenovljena po načrtih enega prvih Plečnikovih učencev, Dragotina Faturja. Cerkev je dobila večjo triladijsko dvorano s kamnitimi stebri ter modernistično zasnovano fasado, ki jo deli monumentalni steber. France Kralj je izdelal bronast relief na vratih.
Stavba hotela pošta, ok.1948 (M. Pavlovič, fototeka GMJ)
V drugi polovici 18. stoletja je že delovala redna poštna povezava med Kranjem in Beljakom. Prva poštna postaja je bila pri Podvinu, druga najprej na Savi (danes Stara Sava) in od leta 1788 na Jesenicah, tretja pa v Podkorenu. Leta 1857 so jeseniško poštno postajo dodelili Simonu Šraju, ki jo je vodil do izgradnje železniške proge Ljubljana – Trbiž, leta 1870. Na poštni postaji so zamenjevali konje, vozove in postiljone, prevzemali in oddajali poštne pošiljke, tu so vstopali in izstopali potniki. Postaja je imela še velik hlev za konje ter gostilno. Leta 1875 so poštno postajo spremenili v poštni urad. Poleg prvotne stavbe je bil med obema vojnama dozidan hotel. Prvotna stavba je imela poznogotsko zasnovo od katere je danes dobro viden le še ohranjen klasicistični stebrni portal iz zelenega tufa z letnico 1845.
Tod mimo je šla nekoč prečna cesta, ki je povezovala Jesenice s Savo. Sprva je bil prehod čez progo opremljen z zapornicami in malo leseno čuvajnico. Kasneje so čez železniške tire speljali most, imenovan Šrajev most. Čezenj so se s »koretami«, ročnimi vozički na dve kolesi, odpravljali kajžarji, doma v glavnem z Murove, ki so imeli vzdolž reke Save svoje njivice in zeljnike. Most so podrli leta 1957 zaradi elektrifikacije železniške proge.
Jesenice s hribom Mirca v ozadju, 1926 (F. Pavlin, fototeka GMJ)
Domačinka Adela Burnik, roj. Baloh se spominja:
»Mimo hotela Pošta in čez železniške tire preko Šrajevega mostu smo prišli po potki na lep travnik z drevesi, ki se je končal ob prodnatem bregu in nizki vodi reke Save.«
Kolofon:
Projekt: Spomini starih Jesenic
Financiranje: Občina Jesenice
Izvedba: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Gornjesavski muzej Jesenice
Lektura in prevod: TellUs, Maja Viher s.p.
Oblikovanje in obdelava fotografij: Jamaja, Maja Rostohar s.p.
Jesenice, 2021
