Razglednica Jesenic, 1907 (D. Prešeren, fototeka GMJ)
Gosposvetska cesta, 1937 (fototeka GMJ)
Tematska pot Spomini starih Jesenic se prične z lahkotnim sprehodom po Murovi. Arhitektura, običaji in vsakdan naših prednikov ponujajo svojo pestrost tudi na ulici južneje, ki je bila v tesnem sožitju z Murovo. To je nekdanja Gosposvetska cesta med Kosovo graščino in Korotanom. Območju obeh ulic domačini pravijo ta stare Jesenice.
Janez V. Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske takole opisuje izvor imena Jesenice:
»Trg Asling ali po kranjsko Jesenize je dobil ime po drevesu jesenu, kar pomeni neko vrsto jelše, ker tam v okolici raste veliko jesenov. Tudi nemško ime izvira od teh dreves, čeprav je rahlo spremenjeno, ker so Eschling spremenili v Asling«.
Drugo verzijo pojasnjuje imenoslovec Dušan Čop. Predlog 'na' Jesenicah se uporablja zato, ker je kraj nastal na bregovih potoka Jesenica.
Načrt preložitve cest pred 1905 (fototeka GMJ)
Različni viri in ustno izročilo pravijo, da je bilo območje jeseniške doline zelo močvirno. Eno od ledinskih imen za del starih Jesenic je Na bajarju. Tu naj bi bilo pred prihodom železnice jezero, po katerem naj bi se celo vozili s čolni. Takole pripoveduje domačinka Olga Osredkar, roj. Ravnik:
»V bregu za našo hišo se je zdrapana stezica vzpenjala do Razgledne poti. Pod potjo je stalo nekaj delavskih hiš, med njimi tudi Golobova. Na skali pred njo je bil obroč, na katerega naj bi v davnini privezovali čolne, ko je bilo v dolini še ledeniško jezero.«
Fužinarstvo, železarstvo in predvsem železnica so v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja močno spremenili podobo tega dela Jesenic in celotne Gornjesavske doline. Nekdaj samostojna naselja Murova, Sava, Plavž ter kasneje še Podmežakla in Slovenski Javornik so se leta 1929 z dekretom kralja Aleksandra združila v mesto Jesenice. Mesto se tedaj ni razvijalo v skladu s smernicami modernega urbanizma, ampak je bilo bolj kot ne prepuščeno željam in potrebam jeseniške železarne ter lastnikom stavb.
Situacija cerkvenega okraja Jesenice, Fatur–Kos–Platner (fototeka GMJ)
Prvi resni urbanistični poizkus ureditve mesta Jesenice predstavlja delo arhitektov Dragotina Faturja, Miroslava Kosa in Jožeta Platnerja. Arhitekti so si na Murovi, okoli prenovljene jeseniške župnijske cerkve, zamislili arhitektonsko ureditev vse bližnje okolice. Na celotnem območju so načrtovali sistem strnjene hišne gradnje z novim sistemom prečnih ulic.
Gosposvetska cesta, ok. 1935 - 1939 (S. Smolej, fototeka GMJ)
Jesenice so prvi ulični sistem dobile konec leta 1930. Takrat je bila vpeljana tudi Gosposvetska cesta, ki velja za eno izmed najstarejših in največkrat preimenovanih ulic na Jesenicah. Tako ime je nosila od leta 1930 do 1941 in od 1945 do 1961. V času tretjega rajha se je imenovala Adolf Hitlerstrasse, današnje poimenovanje Cesta maršala Tita pa je dobila leta 1961.
Kolofon:
Projekt: Spomini starih Jesenic
Financiranje: Občina Jesenice
Izvedba: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Gornjesavski muzej Jesenice
Lektura in prevod: TellUs, Maja Viher s.p.
Oblikovanje in obdelava fotografij: Jamaja, Maja Rostohar s.p.
Jesenice, 2021
