4. Na klancu

velikost pisave zmanjšaj velikost pisave povečaj velikost pisave
Mediji

Video sekcija: 02:53 - 4. POGLAVJE: Na klancu

Marjan Židanek: Korito na klancu ali Mlinarjevo korito (vir: fototeka GMJ)

Na klancu je križišče Murove in Kosove, kjer je bilo nekoč središče naselja. Mimo je tekla Stara rudna pot. Ob koritu je bilo stalno živahno, mladi pa so se zbirali na Mlinarjevem skednju.

Mlinarjev hlev s skednjem (vir: fototeka GMJ)

Družina Mihe Šranca (vir: fototeka GMJ)

Lastnik domačije z današnjim naslovom Murova 12 je bil Miha Šranc, ki je mlel žita v mlinu ob potoku Jesenica, prejšnje generacije iz hiše pa so tam mlele beli kamen za gips (mavec). Zato domače ime »Pr' Mlinar«, ki se je kasneje prijelo tudi korita. Po drugi svetovni vojni so korito podrli in na njegovem mestu zgradili podzemni požarni bazen.

Takratnega življenja se takole spominja Anton Ravnikar, »Mlinarjev«:

»Ker v hiši ni bilo vode, smo ponjo hodili s kanglo in zajemalko v korito. Ko smo vodo napeljali v kuhinjo, je to veliko pomenilo mami. A tudi korito na prostem je imelo prednosti, okoli njega se je vedno nekaj dogajalo: voda je bila pitna, ob njem se je napajala živina in pralo perilo, bil pa je še prostor za igre. Ko je eden od otrok padel v korito, so vanj namestili deske. Voda na koritu se ni zapirala, saj je je bilo dovolj in je izvirala le 150 m višje. Pri praznovanju Miklavža je marsikatera punca občutila hlad njegove vode.«

Matijevčeva (levo) in Pavelkova domačija (desno) okrog leta 1930 (vir: fototeka GMJ)

Druženje na Murovi je bilo vedno obarvano z veliko pogovora in smeha ter pospremljeno z glasbo in petjem. Dogajanje v Matijevčevi hiši na klancu, po spominih Matevčeve Ane:

»Po eni »štapi« (stopnici) se je skozi nizka vrata vstopilo v majhno kuhinjo, kjer so se ob večerih zbirali še »ledik« (neporočeni) mladi fantje in dekleta. Stari ata, ki je bil »jager« (lovec), jim je pripovedoval lovske in druge zgodbe o nerazložljivih pojavih in videnjih …«

Ansambel Murova leta 1938, z leve: Feliks Legan, Franc Vidic, Rado Rupnik, Anton Žerjav, Janez Šest, Alojz Čelik (vir: fototeka GMJ)

Ana nadaljuje:

» … V tej kuhinji se je veliko pelo, igralo in plesalo. Stric Tonček je igral na kitaro, tamburico, mandolino. Za kitaro je prijel še sosed Rado Rupnik, harmoniko pa je potegnil Bedenov (Rodarjev) Jaka. Sicer pa so vsi obvladovali več instrumentov. Ob cerkvenih praznikih so znali še ubrano pritrkavati v zvoniku bližnje cerkve. Ker takrat radia še ni bilo, je radioamater Smolejev Slavc pripravil ozvočenje na podstrešju hiše, da se je skozi lino razlegala glasba in petje daleč naokoli. S temi glasbeniki, ki so bili združeni v ansambel, je občasno zapel tudi Franci Koren, kasnejši pevec ansambla Avsenik iz Begunj.«

Hokej na klancu, leta 1965 (vir: fototeka GMJ)

Mladi z Murove so se veliko družili in se ukvarjali s športi in igrami, saj v tistih časih še ni bilo televizije. Pozimi so se sankali, različno zahtevne proge za smučanje so si postavljali od Pejc nad Murovo in vse do hiš. Prostor na klancu so polivali z vodo in ga ravnali z vročimi krpami, da so naredili drsališče in igrišče za hokej.

Leta 1964, Murovške igre (vir: fototeka GMJ)

S prostovoljnim delom so na travnati površini nad naseljem sami uredili velik prostor za trening atletike. Isto poletje so tam organizirali »Murovške igre«, tekmovanje v atletskih disciplinah: skok v višino, skok s palico in skok v daljino. Franci Šranc se spominja:

»To prireditev si je ogledalo mnogo Murovčanov. Mladi smo bili zelo veseli in ponosni, da je prireditev uspela.«

Ekipa NTK Murova v Mini hali, leta 1971 (vir: fototeka GMJ)

Na Murovi je bil šport številka ena vedno namizni tenis. Igrali so ga na dvoriščih, skednjih, pri Markešu in tukaj na klancu, na urejenem prostoru nad požarnim bazenom. Napeljali so celo elektriko in poleti so stari in mladi loparje vihteli vse do noči. Ker je večerni hrup motil bližnje sosede, so začeli razmišljati o primernejšem prostoru. Izbrali so teren, kjer so bile nekaj let prej organizirane Murovške igre.

»Mini hala« ob otvoritvi leta 1972, na strehi svetleč napis (vir: fototeka GMJ)

Glavni pobudnik postavitve Mini hale je bil Franc Ravnikar. O dejavnosti v njej pripoveduje Franci Šranc, kasnejši trener mlajših generacij:

»Sčasoma je čedalje več mladih z Murove in tudi s Plavža prihajalo na treninge, tako da je Mini hala, ki je bila namenjena pretežno rekreaciji, postala pretesna za vse dejavnosti sekcije Murova. V dvorano, kjer je bilo prostora za eno mizo, smo postavili dve. Za trening je še nekako šlo. Tretjo mizo smo namestili v garderobi. Z dobro voljo smo premagovali prostorsko stisko in kmalu so se pokazali lepi rezultati dela z mladimi.«

Mini hala, leta 2020 (vir: osebni arhiv Romana Smagin)

Tekmovalna dejavnost je potekala do leta 1993, od takrat pa se tukaj zopet igra bolj rekreativno.

Šranga na Murovi ob poroki Zore Hafner leta 1978 (vir: fototeka GMJ)

Pred poroko so svatje nevesto prišli iskat na njen dom in dolgo prosili, da so se vrata odprla. Najprej so »dobili« našemljene ženske in šele tretja, ki je prišla do vrat, je bila prava. Na poti do cerkve je par ustavila šranga (zapora). Po pregovarjanju so morale priče plačati, skupaj so nazdravili in šranga se je odprla. Pred vstopom v cerkev je nevesta svatom vrgla nekaj krajcarjev, po tem se je začel poročni obred. A po poroki se razne nagajivosti še niso končale.

Ohranjanje starih običajev ljudi povezuje v skupnost. Povezanost prebivalcev Murove prikazuje slika šrange, ki je bila postavljena prav tukaj na klancu.

Viri:

»Kako so na Murovi včasih živeli?« (Ljudska univerza Jesenice, 2010)
»Ta stare Jesenice ali Murova in Plavž« (Zdenka Torkar Tahir, Gornjesavski muzej Jesenice, 2010)
Občinska knjižnica Jesenice – Zapuščina Cirila Pračka
Ustno domačini: družina Čufer, Janez Pšenica, Avgust Mencinger, Jože Mencinger, Janez Višnar ml., Anton Ravnikar, Dušan Hafner, Marija Markeš, Zvonka Petrovič