Skok na osrednjo vsebino

Spomini starih Jesenic

3. Višnarjevo korito

CHAPTER 3: Višnar Trough

Video sekcija: 01:48 - 3. POGLAVJE: Višnarjevo korito

Mirca je 1025 m visok hrib nad Murovo, ki je poln vode, saj ta teče od vsepovsod. Frančiška Pristov pripoveduje:

»Starejši so rekli, da je v njej celo jezero. To jim kar verjamem, ker je mama na koritu na Murovi ujela pravo in živo postrv.«

Prebivalci Murove so vodo speljali v prekatna korita in jo uporabljali kot pitno, za pranje perila in za napajanje živine. Od nekdanjih petih korit sta ohranjeni samo še Pr' Višnar in Pr' Škafar.

Marjan Židanek: Višnarjevo korito (vir: fototeka GMJ)

»Pr' Grmon« se je reklo hiši, poleg katere še vedno stoji Višnarjevo korito z letnico. Od Grmona je hišo kupil Karl Višnar, ki je sem prišel iz Češke. Njegov sin Drago se je rezbarjenja lesa naučil od nekega ruskega ujetnika in leta 1919 z ženo Pavlo Višnar tukaj začel z obrtjo lesenega spominkarstva. Po tem sta postala zelo znana, ne le na območju nekdanje Jugoslavije, ampak po vsej Evropi, izdelke pa so izvažali tudi v ZDA. Za svoje delo sta prejela mnoga mednarodna priznanja. V tistem času je bila pred Višnarjevo delavnico večkrat gneča zaradi turistov, ki so se vračali domov in želeli kupiti spominek.

Drago in sinova Janez in Marjan okoli leta 1970 na razstavi v Kranju (vir: fototeka GMJ)

Janez Višnar ml. pripoveduje:

»Pravili so mi, kako je šel stari ata Drago na vlak proti Dubrovniku, s polnim kovčkom spominkov za prodajo. Potoval je z vlakom do Reke, potem pa z ladjo naprej. In nemalokrat se je zgodilo, da je že med potjo vse prodal. Zato je po tem kar pobiral naročila za naslednjič, ko bo spet potoval tam mimo …«

Višnarjeva kapelica z ročno izrezljanim kipcem Marije leto 1945 (vir: fototeka GMJ)

Obrt so po očetu povzeli skoraj vsi sinovi, v delo so bili vpeti tudi vnuki in vnukinje. Vse do konca 20. stoletja so naslednje generacije Višnarjev uspešno nadaljevale obrt, nato pa so luči v delavnici ugasnile.

Višnarjevi fantje leta 1935, z desne: Marjan, Damjan, Janez, Florjan in Bogdan (vir: fototeka GMJ)

Višnarjevo korito so kasneje uporabljali predvsem za živino, po začetku izdelovanja lesenih spominkov iz njega niso več pili.

Višnarjevi leseni spominki (vir: fototeka GMJ)

Izdelke je bilo namreč vedno treba impregnirati, zato so jih pobarvane najprej v koritu namočili, da so se napili vode, potem so jih namočili v posebno barvilo (bajc), še enkrat splaknili v koritu in posušili. Tako so izdelki vase bolj vsrkali barvo, kar jim je dalo daljšo obstojnost.

Prvi vodni zbiralnik ob vznožju Mirce okrog leta 1927 (vir: fototeka GMJ)

Zaradi gradnje vodnega zbiralnika se je nad tem delom Murove sprožil plaz. Pri delu in nalaganju materiala so namreč zrahljali teren, zato se je skala začela premikati in teren polzeti. Ko so to ugotovili, so spodaj ljudi izselili, in še dobro, da so tako ukrepali, saj se je skala res privalila do hiš in porušila tri domačije (Rekeljnovo, Zimovčevo in Glorijevo). Njihovi lastniki so bili mali kmetje in so k sreči imeli še zemljo na Plavžu, kjer so si postavili nove hiše. Pravijo, da se je takrat uresničila prastara prerokba, da se bo ogromna skala na Mirci nekoč zrušila in uničila Murovo. Območja, kjer je skala porušila te hiše, se je prijelo ime »na plazu«, in prav tam si je hišo postavil Drago Višnar.



Viri:

  1. »Kako so na Murovi včasih živeli?« (Ljudska univerza Jesenice, 2010)
  2. »Ta stare Jesenice ali Murova in Plavž« (Zdenka Torkar Tahir, Gornjesavski muzej Jesenice, 2010)
  3. Občinska knjižnica Jesenice – Zapuščina Cirila Pračka
  4. Ustno domačini: družina Čufer, Janez Pšenica, Avgust Mencinger, Jože Mencinger, Janez Višnar ml., Anton Ravnikar, Dušan Hafner, Marija Markeš, Zvonka Petrovič

 

  

Kolofon:

Projekt: Spomini starih Jesenic
Financiranje: Občina Jesenice
Izvedba: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Gornjesavski muzej Jesenice


Lektura in prevod: TellUs, Maja Davis s.p.
Oblikovanje in obdelava fotografij: Jamaja, Maja Rostohar s.p.
Jesenice, 2020

Prebrano 391 krat

Mediji

youtu.be/oBfZdiEFUkc

* URADNE URE

  • Januar, februar, marec, april, oktober, november
  • ponedeljek–petek:
    8.00–12.30 in 13.00–16.00
  • sobota, nedelja: zaprto
  • Maj, junij, september, december
  • ponedeljek–petek:
    8.00–12.30 in 13.00–16.00
  • sobota:
    10.00–12.30 in 13.00–16.00
  • Julij, avgust
  • ponedeljek–petek:
    9.00–12.30 in 13.00–19.00
  • sobota:
    10.00–12.30 in 13.00–16.00

Uredniki