2. Čuferjev gradič

velikost pisave zmanjšaj velikost pisave povečaj velikost pisave
Mediji

Video sekcija: 00:00 - 2. POGLAVJE: Čuferjev gradič

Gradič v tridesetih letih 20. stoletja; (vir: osebni arhiv Dušan Prešern)

Še danes mogočna graščina, poznana tudi kot Mencingerjeva hiša ali Smukov grad, stoji na pogorišču nekdanjega Smukovega mlina. Prvotna kmečka stavba je bila grajena pred prvo svetovno vojno.

Franc Pšenica: risba Smukov mlin (vir: osebni arhiv Marica Kalan)

V bližini Smukovega mlina se je nahajalo tudi Smukovo korito. Avgust Mencinger, ki je z družino v gradiču živel, se spominja korita za hišo, a ni podatka, da je bilo to prav Smukovo:

»Postavljeno je bilo za vilo, na zahodni strani, kjer smo imeli pralnico. Stalna voda je tekla v korito iz potoka Ribjek, bila je pitna, uporabljali smo jo tudi za pranje perila. V decembru, v času Miklavža, pa so parkeljni v Murovških koritih potunkali tudi marsikatero dekle.«

Leta 1930 je hišo odkupil Andrej Čufer, jo povečal v večjo vilo z značilnim stolpičem in v njej uredil stanovanjske enote za 11 družin. Po vojni je bil objekt podržavljen, ime Čuferjev gradič pa je ostalo.

Andrej Čufer, župan Jesenic 1924 – 1931 (vir: družina Čufer)

Andrej Čufer se je rodil leta 1876 v vasi Jesenica, v občini Cerkno. Na gorenjske Jesenice je prišel kot že izučen mizar in tu ostal zaradi ljubezni. Bil je marljiv delavec, premišljen investitor, lastnik trgovin in podjetnik.

Čuferjeva trgovina, gostilna Golica in bencinska črpalka ob glavni cesti nasproti današnjega Zdravstvenega doma. Balkonček iz fotografije je na stavbi še danes prepoznaven in tudi hiši se še vedno reče »Pr' Čufer« (vir: osebni arhiv Dušan Prešern)

Leta 1929, ko so Jesenice iz trga postale mesto, je bil Andrej Čufer župan. Svoje delovanje v javnosti je opisal tudi sam (po zapisih iz leta 1943):

»Uradni občinski prostori so bili v stari šoli (Kosovi graščini) … Poslopje je bilo v zelo slabem stanju in zanemarjeno, v njem sta imela prostore še dva obrtnika in druge stranke. Najprej sem poskrbel za popravila v stavbi (nova okna, novi podi) in obrtnikom priskrbel druge prostore, da se je lahko v graščino preselil urad, ki je bil tako občanom bolj pri roki. Napravila se je v drugem nadstropju tudi dostojna sejna dvorana. Potem se je pa pričelo z delom.«

Takrat so uredili tudi vodovod in kanalizacijo, železniški podvoz, Hermanov most čez Savo, povečali so občinsko pokopališče, izravnali cesto od hotela Triglav do Hrovata, postavili pločnike itd.

Andrej Čufer je umrl leta 1944.

Prof.dr. Jože Mencinger, od leta 2000 častni občan občine Jesenice (vir: osebni arhiv Jože Mencinger)

V Čuferjevem gradiču je bil leta 1941 rojen tudi znani prof. dr. Jože Mencinger. Po njihovi družini se je hiše prijelo še ime »Mencingerjeva vila«. Kot vnuk Andreja Čuferja je Jože s starši, bratom Avgustom in sestro Marinko tukaj preživljal otroštvo. Po Murovi je hodil tudi v Gimnazijo Jesenice, kjer je leta 1960 maturiral. Je nosilec mnogih pomembnih funkcij v družbi: uveljavljen raziskovalec, ekonomist, mednarodni predavatelj, bivši rektor Univerze v Ljubljani. V letih 1990–1991 je bil prvi minister za gospodarstvo Republike Slovenije in podpredsednik Vlade Republike Slovenije. Je tudi prejemnik državnega odlikovanja »Zlati častni znak svobode Republike Slovenije«. Maja leta 2020 je bil imenovan tudi za častnega meščana Ljubljane.

Viri:

»Kako so na Murovi včasih živeli?« (Ljudska univerza Jesenice, 2010)
»Ta stare Jesenice ali Murova in Plavž« (Zdenka Torkar Tahir, Gornjesavski muzej Jesenice, 2010)
Občinska knjižnica Jesenice – Zapuščina Cirila Pračka
Ustno domačini: družina Čufer, Janez Pšenica, Avgust Mencinger, Jože Mencinger, Janez Višnar ml., Anton Ravnikar, Dušan Hafner, Marija Markeš, Zvonka Petrovič