V matematiki je ena plus ena vedno lahko le dve, medtem ko je v družbenih (in političnih) odnosih ena in ena lahko tudi več kot dve. Verjamem, da je mogoče politiko voditi tako, da pri seštevanju posameznih elementov dobimo višji rezultat.

Skupaj smo močnejši, je znani rek, ki se ga rad spomnim pri županskem delu v Občini Jesenice. Na ta način se ustvarja tudi družbena kohezivnost, družbena dodana vrednost, ustvarja se identiteta.

Z vprašanjem Kdo sem, Jeseničan? sem že večkrat izpostavil pomen identitete v naši lokalni skupnosti. Identiteta Jesenic povzema bistvene značilnosti našega lokalnega okolja. Na ta način se ustvarja edinstvena podoba našega okolja, po kateri se razlikuje od drugih.

Bistvene značilnosti naše skupne lokalne podobe je v zadnjih sedmih stoletjih brez dvoma najbolj izrazito opredelilo železarstvo. V zadnjih dobrih sedmih desetletjih je naša skupna podoba dobila pomemben temelj tudi v najhitrejšem ekipnem športu – hokeju.

Železarstvo – jeklarstvo še vedno bistveno zaznamuje našo lokalno podobo in bojazni, da bi se to spremenilo ni, medtem ko je hokej v zadnjih letih izpostavljen večjim tveganjem. Naloga lokalne skupnosti je, da tveganja omeji, če jih že ne more povsem izničiti.

Minuli konec tedna smo na Jesenicah in praktično po vsem svetu spremljali razplet finalne tekme nogometne lige prvakov. Množice navijačev po vsem svetu so spet dokazale, da je nogomet najbolj pomembna postranska stvar na svetu. Podobno je na Jesenicah najpomembnejša postranska stvar hokej.

Racionalne razprave o tem, zakaj je lahko šport tako pomemben, zakaj množice navijačev nestrpno pričakujejo tekme in se o tem pogovarjajo v neskončnih debatah, se veselijo ob uspehih svojih športnikov ali pa žalujejo za zamujenimi priložnostmi, je skorajda odveč. Lahko pa ugotovimo, da šport spremljajo čustva: tako smo bili na Jesenicah, na primer, že mnogokrat ponosni na uspehe naših hokejistov.