Pohodništvo

Za lahek in čil pohodni korak...

Izhodišče poti je dom Pristava v Javorniškem Rovtu, od koder se skozi Zoisov park priključimo na gozdno cesto in nadaljujemo v smeri Golica. Gozdna cesta, ki je hkrati tudi markirana pot, najprej vodi preko travnikov, ki so spomladi pobeljeni z narcisami, nato pa preide v gozd. Na križišču gozdnih cest izberemo desno v smeri Pustega rovta, z nje kmalu zavijemo navkreber po strmem kolovozu, ki nas skozi gozd pripelje do planine Pusti Rovt. Prečkamo jo po gozdni cesti, nakar nas smerokazi kmalu usmerijo desno (smer Struška). Skozi bukov gozd dosežemo pašnike na sedlu Kočna, ki jih prečimo, dokler na samem robu prepada ne dosežemo markirane steze. Tej stezi preko pobočij sledimo vse do pastirske koče na Belski planini (1681 m). Belska planina je območje izredno bogatega alpskega cvetja – avriklji, mačehe, žafrani, encijani, svišč in mnoge druge. Od koče nadaljujemo proti vzhodu in s prečenjem pobočij dosežemo planino Seče. Tam…
Od doma Pristava se po markirani stezi, ki večkrat preči cesto, spustimo do razcepa, kjer se po makadamski cesti usmerimo proti domu Trilobit. Nadaljujemo mimo umetnega jezerca ob domu in tam sledimo markirani stezi navkreber. Ob poti lahko vidimo umetne struge potoka Javornika, ki so bile urejene za potrebe zbiranja vode za hidroelektrarno. Markirano pot kmalu zapustimo, saj se odcepimo desno v smeri Stamar. Pot proti Stamaram je označena z rumenimi markacijami. Med vzponom nas označbe opozorijo na opuščeni rudnik mangana, ki je od steze oddaljen le nekaj minut hoje. Planino Stamare prečimo in zahodno od koče poiščemo stezo, ki se strmo vzpne do planine Srednica. Nedaleč od pastirske koče se usmerimo proti vzhodu po stezi, ki se mestoma skorajda izgubi v pašniku. Pot se zlagoma vzpenja, pri tem vodi mimo pastirske koče Ovčar Marko in nas pripelje do Betonske bajte. Tam se usmerimo na stezo, ki se prečno v…
V Planini pod Golico se spustimo mimo cerkve in se nato po markirani poti skozi gozdove – pri tem prečimo gozdno cesto – vzpnemo do prvih pašnikov Jeseniške planine, imenovanih Molzišče. Od tam pot večinoma sledi kolovozu, ki nas pripelje do pastirske koče, od katere po pašniku nadaljujemo navkreber do sedla Rožca (1587 m) z razgledi na Julijske Alpe in avstrijsko Koroško. Od tam se usmerimo proti vzhodu v smeri Golice. Najprej prečimo pobočje Kleka (1753 m), se spustimo do sedla Jekelj (1487 m), od tam pa prečimo pobočja Golice do Koče na Golici. Pot večinoma poteka po pašnikih, mestoma po redkem gozdu. Zadnji del poti predstavlja spust od Koče na Golici mimo spodnje postaje tovorne žičnice in turistične kmetije Betel do Planine pod Golico. Pot sicer v celoti vodi po markiranih poteh, a je zaradi manjše obiskanosti in številnih gozdnih kolovozov potrebno nekoliko več pozornosti pri orientaciji.
Mesto, ki v sebi skriva zgodbo o naravi in človeku. Zgodbo o volji, trdi kot jeklo, in opojnih narcisah, ki v mesecu maju pobelijo poljane nad dolino. Sprehodite se z nami po krožni poti in se prepustite zgodovini, ki vas bo popeljala skozi čas ... Stara Sava (1) je staro fužinarsko in stanovanjsko naselje, danes zaščiteno kot tehniški spomenik (Bucelleni-Ruardova graščinaiz 16. stoletja, cerkev Marijinega vnebovzetja z začetka 17. stoletja, delavska stanovanjska stavba Kasarna s konca 18. stoletja, plavž in plavžni dimnik, pudlovka – obrat za pridobivanje kovnega železa, kolpern – nekdaj skladišče oglja ter umetni vodni kanal – rake in mlin iz 19. stoletja). Oglejmo si zanimiv muzej v graščini, spoznajmo življenje železarjev, rudarjev, oglarjev … Pokukajmo v Kolpern, danes moderno banketno dvorano z odmevnim poročnim sejmom na Stari Savi (februar). Obiščimo Kasarno in doživimo trideseta leta prejšnjega stoletja v rekonstruiranem delavskem stanovanju. V izvirnem okolju nam z veseljem prikažejo kuhanje ječmenove kave. Mmm, diši in okusna…
Del slovenske geološke transverzale, ki poteka po Zahodnih Karavankah od Jezerskega preko Tržiča, sega tudi na območje Jesenic oz. Javorniškega Rovta. Zahodne Karavanke so v geološkem smislu prava »mala geološka šola«, ki obiskovalcem omogoča poleg spoznavanja geoloških znamenitosti, spoznavanje karavanških gozdov, ledeniških dolin, potokov, planšarij in umetno urejenih domovanj jelenov. Številni znanstveniki in ljubitelji fosilov prihajajo na to območje in iščejo sledi davnega življenja. Zbirko najdenih fosilov iz Lepene, Spodnjih Počival in s Pristave, si je možno ogledati v Gornjesavskem muzeju na Jesenicah.
Učna pot je dolga 8 km, z višinsko razliko 600 m. Na njej je 15 opazovalnih točk, na katerih so postavljene ustrezne table in smerokazi. Pot je polna naravnih in zgodovinskih značilnosti, ki jih mladi raziskujejo in tako na podlagi svojih izkušenj odkrivajo zakonitosti narave in ostankov preteklosti. Učna pot ni namenjena le šolskim skupinam, ampak jo odkrivajo tudi občani in turisti.CŠOD TrilobitJavorniški Rovt 254270 JeseniceE-pošta: trilobit@cšod.siVeč: www2.arnes.si/~krcsod2s/ucna_pot1.htm
Izhodišče Gajškove poti je pri opuščenih teniških igriščih na Kresu v zgornjem delu Koroške Bele, kjer je postavljena tabla z osnovnimi podatki o poti in Koroški Beli. Pot se z začetne nadmorske višine 633 metrov zložno vzpenja po gozdu in po dobri uri hoje zaključi na Pristavi v Javorniškem Rovtu na nadmorski višini 975 metrov. Dolga je okrog štiri kilometre in je označena kot lahka, nezahtevna pot. Ob poti nas vodijo tri informativne table, s katerih pohodniki lahko dobijo informacije o sami poti in o lokalnem okolju, za počitek so tu še lesene klopi in za žejne tudi pitnik za vodo.
Dolžina poti: 8.330 m Višinska razlika: 600 m Stara rudna pot je pot, po kateri so včasih tovorili železovo rudo od Savskih jam, nekdaj najbogatejšega nahajališča železove rude na tem območju, do plavžev na Stari Savi. Pohod po poti boste pričeli na Stari Savi na Jesenicah. Na območju, ki je z občinskim odlokom razglašeno za kulturni spomenik, so še danes prisotni bistveni elementi fužinarskega naselja: graščina, cerkev, delavska stanovanjska hiša, plavž s pomožnimi obrati, rake in mlin. Pot poteka skozi Jesenice, mimo starega dela naselja Murova, po gozdni poti do zaselka Pejce, najprej skozi vasi Prihodi in Planina pod Golico do Savskih jam. Ob njej boste zasledili vse od »glajžnjev«, kapelic, vhodov v rove do replik rudarskih vozičkov in znamenj. Bogati jo deset informacijskih tabel, ki opisujejo težko življenje rudarjev in fužinarjev. Pred kratkim obnovljena pot je primerna za vse generacije, od najmlajših do tistih malo starejših.
Potek izleta: Blejska Dobrava – Slap Šum – Vintgar – Hom – Slap Šum – Blejska DobravaZahtevnost: lahek izletČas: 3 ureVišinska razlika: 250 mZanimivosti ob poti: soteska Vintgar, slap Šum, taborska cerkev Sv. Katarine.
Potek izleta: Kočna – Poljanska Baba - Planina Obranca – Snežna Jama – Planski vrh – naravni most na Mežakli - Zakop – Podmežakla - Jesenice Zahtevnost: lahka turaČas: 5-6 urVišinska razlika: 700 mZanimivosti ob poti: Poljanska Baba, spomenik padlim borcem na planini Obranca, Snežna jama, naravni most na Mežakli, partizanska bolnica, razgledišča z roba planote.
Ko obiščemo Mežaklo, si je najbolj vredno ogledati sotesko Vintgar in slap Šum, nekoliko manj poznani, vendar zato nič manj zanimivi, pa so še: naravni most in partizanska bolnica na severnem robu planote, Snežna jama in planina Obranca na vzhodnem delu Mežakle pod Planskim vrhom in skalni osamelec Poljanska Baba.
Potek izleta: Javorniški Rovt – Pristava – Pusti Rovt – sedlo Kočna – Belska Planina (tudi Svečica ali Struška) – sedlo Medvedjak – Medji dol – dom Trilobit – dom PristavaZahtevnost: lahka turaČas: 7 urVišinska razlika: 720 mZanimivosti ob poti: Javorniški slapovi, Zoisov park na Pristavi, naravoslovna in rudarska učna pot, slovenska geološka transverzala, botanično bogata Belska planina (junij)
Potek izleta: Karavanški greben od Stola do Kepedan: Javorniški Rovt – Pristava – Olipova planina - Potoška planina – Valvazorjev dom – Prešernova koča na Stolu – Stol – Prešernova koča na Stoludan: Prešernova Koča na Stolu – Vajneževo sedlo – Medvedjak – Belska Planina – sedlo Kočna – sedlo Suha – koča na Golicidan: koča na Golici – Golica - Jekljevo sedlo – Rožca – Hruški vrh – Dovška Rožca – Gubno - Kepa – sedlo Jepca – Belca - JeseniceZahtevnost: zahtevna turaČas: 3 dniVišinska razlika: 1260 mZanimivosti ob poti: Javorniški slapovi, Zoisov park na Pristavi, grebenska pot z razgledi na Julijske Alpe, Ljubljansko kotlino in južno avstrijsko Koroško.
Potek izleta: Planina pod Golico – Jeseniška planina – sedlo Rožca – Hruški vrh – Dovška baba – pastirska koča na Dovški Rožci – Hruški vrh – sedlo Rožca – Jeseniška Planina – Planina pod GolicoZahtevnost: lahka turaČas: 10 urVišinska razlika: 950 mZanimivosti ob poti: razgledišče z Rožce, Hruškega vrha in Dovške Babe.
Iz Planine pod Golico sledimo glavni cesti, po kateri nas table usmerjajo proti Golici. Na križišču pod turistično kmetijo Betel pot nadaljujemo naravnost v smeri Savskih jam, kjer se nahajajo rudniki železa. Rudišče je eno najstarejših v Sloveniji, saj so bile z Ortenburškim rudarskim redom rudarjem posebne pravice dodeljene že leta 1381. Danes je ohranjen vhod v Korlnov rov, ostale rudnike in druge rudarske objekte pa obeležujejo informacijske table vzdolž območja. Skozi Savske jame vodi gozdna cesta, ki ji sledimo do križišča, kjer markirana steza zavije v gozd, a pri Markljevem rovtu spet doseže gozdno cesto, ki pa jo le prečimo. Prečkamo planino Markljev rovt in se po stezi vzpnemo na sedlo Suha (1439 m). Tam dosežemo skrajni vzhodni del Golice. Po grebenski poti, pod katero ob koncu maja lahko občudujemo najlepše narcisne travnike, se preko Male Golice (1646 m) in Krvavke (1785 m) vzpnemo na vrh Golice, ki ponuja…
Izhodišče poti je v Planini pod Golico ob panoramski tabli vasi. Krenemo po glavni cesti, ki jo kmalu zapustimo in se vzpnemo desno po ožji cesti. Ta počasi preide v kolovoz, ki nas pripelje na območje Črnega vrha, kjer spomladi travnike pobelijo narcise in drugo gorsko cvetje. Mimo opuščene kmetije in smučarskega doma pot nadaljujemo po markirani poti, s katere nas smerokazi usmerijo na Španov vrh (1334 m). Z vrha, kjer je odprta okrepčevalnica, se razprostira čudovit razgled na Julijske Alpe in Karavanke. Na vrhu je urejena panoramska tabla. Z vrha se vrnemo na markirano stezo in po njej nadaljujemo preko travnikov v smeri Pristave. Pot nato preide v gozd, kjer preči gozdno cesto in se spusti do prvih kmetij Javorniškega Rovta, od koder v nekaj minutah dosežemo naš cilj, dom Pristavo, ob kateri je urejen Zoisov park, dendrološki park z jezerci in sprehajalnimi potmi.
Karavanke so izrazito podolgovato gorovje, visokogorsko le skrajnem vršnem delu, ki se proti vzhodu nadaljuje v sredogorje. Smer gorovja poteka od zahoda proti vzhodu. S svojim zahodnim delom predstavlja naravno državno mejo s sosednjo Avstrijo, na vzhodu pa se širi proti Kamniško-Savinjskim Alpam. Zaradi svoje prisojne lege in večinoma nezahtevnega reliefa so priljubljena pohodniška destinacija. Po karavanškem grebenu poteka tudi SLOVENSKA PLANINSKA POT oziroma “transverzala” (na vseh planinskih kartah označena s številko 1).Najvišji vrh Karavank je Stol z nadmorsko višino 2236 m. Med zelo obiskanimi točkami v zahodnih Karavankah pa so še Kepa (2143 m), Dovška Baba (1891 m), Hruški vrh (1776 m), sedlo Rožca (1587 m), Klek (1753 m), Golica (1835 m) s Kočo na Golici (1582 m), sedli Suha (1439 m) in Kočna (1469 m), Veliki vrh (1944 m), sedlo Medvedjak (1698 m), Vajnež (najvišji vrh občine Jesenice-2104 m) in Stol (2236 m). Za opisane ture po Karavankah…

PUBLIKACIJA

Pohodniške poti

pohodne-poti-pub2

 

Panoramska karta

panoramska_karta

 

Ledinska imena

URADNE URE

  • Maj, junij, september, december
  • ponedeljek – petek
    08.00 - 12.30 in 13.00 -16.00
  • sobote
    10.00 – 12.30 in 13.00 -16.00
  • Julij, avgust
  • ponedeljek – petek
    09.00 – 12.30 in 13.00 -19.00
  • sobote
    10.00 – 12.30 in 13.00 -16.00
  • Oktober, november, januar, februar, marec, april
  • ponedeljek – petek
    08.00 - 12.30 in 13.00 -16.00
  • Sobote, nedelje zaprto

Uredniki